naša posvojenka Bony

Smo lastniki šo Bony. Posvojili smo jo staro leto pa pol leta 2011. Razlog, da smo šli v posvojitev je pa da je vse preveč psov po zavetiščih in pri ljudeh, ki ne znajo skrbeti zanje. Pa tudi zakaj bi dajal 600 € za mladička, če je pa lahko še večje veselje s psom, ki ga rešiš zanesljive smrti.
Prej smo imeli mešanca, ki pa je bil čisto bel in v velikosti nemškega ovčarja. Smo rekli, da je zanj zmanjkalo barve ker je bil zadnji v leglu pri bivši. Na žalost je prišlo do tega, da sem ga moral na brzino peljati k veterinarju na pregled ker je bi revček ves napihnjen. Ultrazvok in rentgen sta pokazala ogromno bulo na prostati (kepa v premeru 15 cm) .Že prej sem pri pregledih povedal, da pes cvili pri kakanju ampak ne v Lescah in ne v Tenetišah niso ugotovili vzroka. So rekli, da mu dajemo preveč kosti.
V Šk.Loki smo ga preslikali in pregledali kot se zagre ampak je bilo že prepozno. Rak se je že razširil naprej na pljuča. Ker ni bilo druge pomoči je šel v pasja nebesa. Z Medom sva 10 let  počela vse mogoče, najraje pa se je vozil, ni važno s čim. Še rajši je pa videl, da sem ga vzel ponoči na sankanje ali pa, da sva šla s kolesom po hribih. Tudi pri živalih je dobro, da veš več kot veterinarji, da jih veš prav usmeriti.
Doma smo imeli hčerko od Medota, pri sosedu je oskakal nemško ovčarko in naredil luštne pse, večina je bila črnih z belimi lisami pod vratom. Eno smo pač morali vzeti.
Ker smo bili navajeni na 2 psa pri hiši sem malo pregledoval net  in našel švicarko. Poklical sem in bil začuden ker mi je gospa rekla, da sem prvi v dveh mesecih, ki je poklical. Dogovorili smo se za ogled, s sabo sva vzela še našo črno mešanko. Me je zanimalo, kako se bosta razumeli. Ko smo se srečali sem bil začuden nad suho švicarko. Podila se je za veliko vejo, pol jo je bilo od blata. Ko sem jo božal se je čutilo vse njene kosti.  Tam kjer naj bi bil trebušček je bila jama, zgoraj pa samo tistih par vretenc. 19 kg je imela. Ker sem mel polne žepe piškotov smo se hitro zmenili  ker se je smukala samo okrog žepov. Z mešanko se je tudi super razumela, obe sta enake starosti.  Ko smo prišli domov je 2 dni samo pila vodo in jedla kar si ji ponudil. Poklical sem tudi prvega lastnika vzreditelja-Pirca iz Jesenic ker nisem dobil papirjev o rodovniku. Začudil se je koliko je psica tehtala. Ker je že dal papirje prejšnji lastnici in jih je ta pri selitvi izgubila jih pač nisem mogel več dobiti. Ampak meni je bil važen pes. Po dveh mesecih se je poredila, danes tehta 30 kg, stalno se preganja za storži ali palicami, rada se vozi z vsemi prevoznimi sredstvi(traktor, avto, atv, motorne sani, teptalec...) in je kar malo užaljena, ko ji rečemo, da mora doma čuvat. Čez dan je spuščena zunaj, zvečer se pa pride na kavč pocrkljat in večinoma tam tudi spi. Kmalu po prihodu k nam sem ji pokazal kako se odpira vrata, prejšnji pes Medo je pokazal hčerki Miši, jaz sem pa Boni. Tako ni treba skrbeti kdaj bo šel pes ven ali notri. Si sama odpre. Le zapirati jo še nisem naučil kar je pozimi velikokrat moteče-pač drva letijo skozi vrata. Odpre pa vrata proti sebi ali jih porine stran. Boji se pokanja, zvoka raket, tudi če po tv kaj čudnega sliši se prestraši in teče v kurilnico. Tudi loparja za pobijanje muh se boji. Jutri, ko bo višek kanonade se bosta obe psici stiskali pri nama v postelji. Črna Miša se tako trese, da bi jo lahko uporabljali pri vibriranju betona. Proti jutru se pomirita.
 
prvi dan v novem domu

Prelepo dejanje!
Dober človek si, da si rešil to čudovito damo!!

Res lepo od tebe!

Psička pa ni nič manj od tistih z rodovnikom
ČUDOVITA DAMA!