Dedne bolezni pri pasmi

Sama se pri tej pasmi ne spoznam toliko na bolezni, kako pogoste so. Sem dokaj nova na sceni švicarjev in pridno prebiram o njih že kakšno leto dni. ( Seveda spoznavam tudi lastnike in vse ostalo), bi pa prosila če lahko kdo, ki ima več izkušenj z boleznimi pri tej pasmi pove kaj več

Vem, da lahko dobijo displazijo kolkov in komolcev, in tudi vem, da ker je pasma dokaj redka, se pri njih (še) ne izraža tako kot pri njihovih prednikih nemških ovčarjih.
Pa vendar... Kolikor sem se pogovarjala z vzrediteljico Barabaro na razstavi, se zavedam, kako pomebni so zdravstveni pregledi za kolke in komolce tudi pri tej pasmi. Vem, da se trudi vzrejati zares zdrave pse. Morda nam lahko ona omeni par besed o dednih boleznih, saj nedvomno ogromno ve, bi bila zelo vesela Prav tako me je razžalostilo dejstvo, ko mi je povedala, da žal tudi švicarji postajajo vse bolj popularni... Upam, da ne bodo uničeni kot NO.

Pa lep pozdrav vsem.

Hvala, Anja za povabilo, o dednih boleznih bi lahko govorila na dolgo in široko, vendar je to stvar stroke,ki dedne bolezni še vedno raziskuje.Sama pripravljam krajši sestavek o dednih boleznih pri ŠBO.Trenutno še čakam odgovore od vodilnih strokovnjakov.Ko bom imela dovolj verodostojnih informacij,jih bom tudi objavila na moji spletni strani.
Vsi tisti, ki mojo spletno stran obiskujete, lahko opazite,da sem opravila genetske teste za MDR1 in degenerativno mielopatijo,čeprav to ni zahtevano za pridobitev vzrejnega dovoljenja.O MDR1 občutljivosti na številna zdravila(seznam 'nevarnih' zdravil se širi),lahko preberete na spletu, kjer se tudi lahko seznanite z degenerativno mielopatijo,neozdravljivo boleznijo,ki psa zelo hitro paralizira in tudi usmrti.Ker je bolezen kar precej razširjena pri nemških ovčarjih, sem se odločila, da jo uvrstim v seznam bolezni,za katere želim dobiti genetsko potrdilo, kako je z mojimi psi in tudi potomci.
Displazija kolka in komolca sta prisotni pri pasmi,čeprav nista samo genetski bolezni, temveč tudi bolezni okolja in prehrane.Načeloma dajeta zdrava starša-prosta kolčne in komolčne displazije tudi zdrave potomce.
Vsi vemo, da psov brez bolezni ni,naj bodo genetske ali ne.Naloga vsakega vzreditelja naj bi bila,vzrejati zdrave potomce, izločati iz vzreje pse,ki so bolani ali pa dajejo bolane potomce.Koliko se vzreditelja tega držijo,ne bom ocenjevala,kajti mnogi skrivajo informacije,zavestno parijo bolane pse,prikazujejo lažne zdravstvene podatke o psih itd.
V kakšni meri se bodo ŠBO 'skvarili' je težko ocenjevati,trenutno še ne kaže, da bodo spremenjeni kot nemški ovčarji,čeprav je sam proces spreminjanja pasme dolgotrajnejši in z leti res lahko pride do nezaželenih sprememb.Mnogi se bojijo, da se je spreminjanje začelo že takrat, ko so ŠBO začeli postavljati v razstavno držo nemškega ovčarja, se pravi s padajočo hrbtno linijo in spuščenim zadkom.Vendar pa temu ni tako, saj je hrbtna linija ŠBO še vedno bolj ali manj ravna, oziroma rahlo padajoča, in tudi standard za ŠBO zahteva tako linijo.
Pozdrav vsem ljubiteljem pasme!
Barbara,Ptuj

Še nekaj osnovnih napotkov glede displazije.
Displazija kolkov in komolcev je kombinacija dednih predispozicij,rasti, prehrane in gibanja v mladosti.
Zdravi starši načeloma dajejo zdrave potomce,žal pa vedno ni tako preprosto,displazija lahko preskoči par generacij in se pojavi pri psu,ki naj bi bil genetsko čist.
Preveč hrane-debelost pri mladičih, dodajanje kalcija,gibanje po drsečih površinah,skakanje,aktivnosti, ki za mladega psa niso priporočljive lahko preobremenijo okostje in zaradi vsakodnevnih mikro poškodb povzročijo nastanek displazioje.
Osnovni napotki (sicer v angleškem jeziku),ki sem jih našla nedavno:


Activity levels of growing dogs are recommended as follows:


Dogs until 4 months of age:

-short walks of maximal 15 minutes length (1 minute walk length per week of age) at the leash

-playing with dogs of similar size, maximum 15 minutes

-no stairs downwards, but stairs upwards with leash


Dogs from 4 to 8 months of age:

-walks to 30 minutes length, several times a day

-if the dog gets tired (walks behind the owner), the walk should be stopped

-playing with similar sized dogs, intervention if the play is too intensive

-stairs on the leash

-start with swimming activity


Dogs after 8 months of age

-slow modulation of the activity level to normal references for the particular
breed

-jogging and biking only with adult dogs

-sport activity(agility !) only with adult dogs

Pozdrav, Barbara!

Barbara, resnično najlepša hvala za info! Bodo marsikomu prišle prav!

Anja, zaskrbljena sem, saj sem zasledila informacijo, da ima slovenski ŠBO, potomec popolnoma zdravih staršev, hudo obliko displazije.Glede na to, da v Sloveniji slikanje kolkov in komolcev za vzrejni pregled za ŠBO ni zahtevano,je popolnoma jasno, da niso vsi opravili slikanja, kajti to stane.Možno je, da je v rodovniku tega psička z displazijo kakšen prednik, ki ima displazijo in je žal, ta preskočila. Displazija je morda samo B,se pravi mejna oblika, pa je zaradi pretirane aktivnosti, teže in gibanja po drsečih podlagah, pri mladičku iz B prešla v C ali D.

Tudi jaz sem to zasledila... In sicer na enem izmed blogov švicarjev, je vzrediteljica sama napisala sestavek, kako zaskrbljena je, saj so ji lastniki enega izmed vseh potomcev javili, da ima njihov pes zares hudo displazijo. Pa vendar zdaj ne vem, če govorimo o istem psu in problemu...

Je pa tudi mene malo zaskrbelo...

Upam,da je informacija o displaziji pri mlademu psu napačna.Če je displazijo 'določil' veterinar,ki ni specialist,je lahko prišlo do napake.Iz lastne izkušnje lahko to tudi potrdim.Veterinar v tujini je diagnosticiral težko obliko displazije (C ali D) pri 6 mesečnemu ŠBO.Diagnoza je bila narejena na osnovi rentgenske slike.Skrbnica psička mi je sporočila, da bodo zgradili bazen, da si bo lahko s plavanjem krepil mišice, in da seveda psiček ne bo za vzrejo.Na moje vztrajanje, da takšna displazija ni mogoča,se je lastnica odločila za pregled pri specialistu.Pri specialistu so ugotovili samo panostitis, vnetje, ki je dokaj pogosto pri večjih pasmah v tem obdobju rasti in se mu ne da izogniti.Kolki so pa super!!!In psiček zopet teka okoli.
Vsekakor pa velja upoštevati navodila,ki sem jih napisala zgoraj.V obdobju rasti prihaja do strahovitih sprememb, ki jih ne vidimo, saj se dogajajo v telesu.Vidimo sicer, da mladič izredno hitro raste, ne vemo pa, da se struktura kosti spreminja, mehkejši deli postopno kalcificirajo, včasih nekatere kosti preveč zrastejo v primerjavi z drugimi in se zato krivijo, mehanične poškodbe povzročajo hrustančaste okruške, ki potujejo po sklepu in povzročajo bolečino, šepanje in kasneje lahko tudi displazijo, če niso pravočasno odstranjeni..itd.
Mladi psi so ponavadi zelo aktivni, zato se ne zavedamo, da jim moramo aktivnosti omejevati.Zaradi izredno kvalitetne prehrane psi v sedanjem času rastejo veliko hitreje, kot so rasli nekoč in ta hitra rast prinaša tudi številne pasti.Poleg tega so njihove aktivnosti omejene na uro dve, takrat, ko ima skrbnik čas.Mladi psi so polni moči in se želijo v času sprehoda znebiti odvečne energije.Saj vsi vemo,kako je to, ko mlad kuža teka kot 'zmešan'.Morda je del problema tudi v tem.Menim,da bi morali aktivnosti razdeliti na več krajših sprehodov tekom dneva, žal pa to zaradi ostalih obveznosti ni mogoče.Se pravi-zmerna aktivnost večkrat na dan.Umirjanje aktivnosti, če menimo, da jo je preveč.
Skrbniki mojih mladičkov so dobili okvirna navodila,kako in kaj in upam, da se jih držijo.

Sem prebrala zgornja napotila glede aktivnosti. Aria se ni stara 4 mesece ima pa res ultra veliko energije. Cez dan je zunaj, ko so zunaj se drugi (vecino dneva), popoldan pa gre z mano na sprehod. Vcasih se sprehod s presledki razvlece tudi v vec kot 2 uri, ampak Aria je po tem pogosto se zmeraj polna energije. Na sprehodu tudi malo teceva, se igrava, spoznava kakega novega psicka, se igra s kakim psickom.... glede na priporocila za sprehod samo po 15 min.... bi morala Aria vsako uro na sprehod, kar pa je nemogoce, ce imas se kaksne druge obveznosti. Pa tudi tla v pritlicju,kjer se pretezno zadrzuje, ko je notri, so take gladke plosce. Sicer pri normalni hoji ji ne drsi, ko pa recimo kdo pride in se ga zelo razveseli pa ji tudi kdaj spodrsne. Tudi stopnicam se ni mogoče povsem izogniti. Sicer jo najaavmo, da se jih izogiba ampak včasih vseeno steče po stopnicah. To je ene 10 stopnic. Smo imeli nekaj casa ograjo, pa sta dva skoraj padla ze preko nje, ker niso vajeni in je niso vidli in bi padec lahko bil usoden, zato so se odlocili, da se jo raje umakne.
Ne bi rada prevec obremenjevala Ariinih sklepov, hkrati pa ne bi rada, da bi bila prepolna energije in se razvila v nervoznega psa.
kdaj se pa naceloma ze vidi ali so kake tezave s kolki, pri kateri starosti?

Aria, poskušala bom čim bolj kompetentno odgovoriti na vaša vprašanja.
Navodila o aktivnostih so povzeta s strani veterinarja,specialista za ortopedske probleme psov,zato se v njegova priporočila ne bom spuščala ali jih spreminjala.
Vem, da je težko zadrževati aktivnega psa,vendar pa se je treba zavedati, da vsakodnevno preobremenjevanje sklepov v mladosti lahko pripelje do trajne okvare.Kaji telo v času rasti številnih mikro poškodb ne pokaže takoj, ampak jih absorbira in uravnava po svoje, dokler ni poškodb toliko, da prizadenejo sklep.Se pravi,redno preobremenjevanje sklepov v času rasti, ko so kosti mehke, mišice pa še neizoblikovane do te mere, da sklep podpirajo,lahko okvari tudi sklepe,ne glede na genetsko čist-zdrav rodovnik.
Seveda sprehod psa ne utrudi, zato ga je potrebno psihično utruditi s kakšnimi vajami, igro,spoznavanjem novih ljudi, okolja....
Preobremenjevanje je tek,skakanje ( s tem mislim predvsem skakanje v zrak in stojo samo na zadnjih nogah.kar se pogosti zgodi, če psu mečemo žogice ali pa jih držimo tako visoko, da mora skočiti), preskakovanje ovir, igra z večjimi in predvsem težjimi psi itd...
Drseče površine niso škodljive, če se pes po njih normalno giblje, ni pa priporočljivo, da se tam z njim igrate, vlečete igračko, mečete žogice, in da teka naokoli.
Glede stopnic imam sledečo izkušnjo.Leta nazaj sem imela zlato prinašalko, živeli smo v bloku in vsak dan je hodila po stopnicah navzdol, in sicer iz prvega nadstropja.Stopnice so bile v 3 etažah,se pravi 9 stopnic, nato res mali hodnik, zopet stopnice...Vsakič je morala zaviti v levo stran.Tla so bila drseča.O displaziji kolkov se takrat ni vedelo veliko.Na slikanju kolkov je bilo ugotovljeno sledeče stanje: en kolk A, en kolk C.Veterinar je rekel, da se enostranska displazija ponavadi razvije zaradi kakšne nesreče-poškodbe kolka. Ker nesreče ali kakšne druge poškodbe ni imela, sem po dolgem premišjevanju prišla do zaključka, da so bile krive stopnice, po katerih je tekla, da bi prišla ven.Ob vsakem obratu ji je malo zdrsnilo in to je najverjetneje povzročilo okvaro samo enega kolka.Ni pa imela nobenih težav zaradi tega, tudi v starosti ne, živela je skoraj 15 let.
Glede aktivnosti vaše psičke me ne čudi,da je polna energije, saj izhaja njen očka iz izrazito delovne linije ŠBO.Kot vemo, so psi iz takih linij ekstra aktivni,če ne že hiper aktivni in jih (ponavadi) normalna aktivnost ne utrudi.Temperament psa je tudi deden.
Okvare sklepov, začetne se lahko pokažejo že v starosti 6 mesecev,čeprav gre ponavadi bolj za vnetne procese znotraj kosti, ki so normalni del razvoja in se pozdravijo same ali pa s pomočjo protivnetnih zdravil.Če opazite, da je začel kužek šepati, omejite njegove aktivnosti za teden ali dva, na sprehod pa naj hodi izključno na povodcu.
Prosim pa, da mojih nasvetov ne zamenjujete za kvalificirano veterinarsko mnenje.Ob pojavi resnejših problemov priporočam obisk pri veterinarju.
Barbara,Ptuj

Najlepša hvala za odgovor!
Sem tudi sama opazila, da je po novih situacijah in dogodivščinah precej bolj utrujena kot po zelo aktivnem sprehodu in igranju. Jo je pa velik užitek učit kakih trikcev, ker izredno hitro pogrunta kaj želim in pol dela ko urica
Ja zgleda je karakter podedovala po očetu Že ko sem prvič šla pogledat leglo se mi je tudi zdelo, da je najbolj dominantna. Če bi imela izbiro (bila je edina psicka) bi verjento izbrala manj dominantno, ampak glede na to da smo imeli izredno dominantnega dobermana, kjer smo se marsikaj naučili, upam, da bom kos vzgoji Arie. Seveda pa je ta pasma nekoliko drugačna in vsak nasvet prav pride, še posebej če prihaja s strani nekoga, ki ima s to pasmo več izkušenj.
Zanima me pa še vaše mneenje glede ene stvari.
Z Ario hodiva v malo šolo. Pri sprehodih tudi oni svetujejo, da ko pes vleče se ustaviš in počakaš da povodec popusti. Jaz sem pri Arii ugotovila, da ko povodec držim za ročaj (ga ne skrjašam) ustavljanje ni tako učinkovito, kot če jo držim na krajše (ob nogi) in zahtevam, da hodi polk mene. Sem malo v dilemi, ali je tako stroga zahteva primerna za 3,5 mesečnega psa, po drugi strani pa se mi zdi, da se Aria bistveno boljše odziva ko od nje zahtevam več. Tudi npr po sprehodu ko mora hoditi poleg mene in se samo vmes ustaviva in igrava, je tudi po sprehodu bolj vodljiva in me precej več gleda in uboga iz prve. Kaj menite vi? Sem prestroga z njo? Glede na njeno dominanco se mi zdi, da je vseeno potreben "strožji" režim, kot pri kakšnem drugem psu. Seveda to ne pomeni, da sem z njo groba.
Pa še eno vprašanje imam glede sprehoda. Če grem s fantom na sprehod s psičko in jo on vodi, ga psička skoraj ne upošteva. Tudi če se jaz kje ustavim in gresta ona dva naprej ali grem jaz naprej, se mu začne upirat in hoče na vsak način k meni. Ko gresta sama na sprehod ga menda uboga. Kaj bi bilo najboljše poskusit, da bi tudi kadar sem jaz zraven psička ubogala fanta? Ali naj samo vztraja tako dolgo, da bo popustila (to lahko traja tudi po pol ure in se še ne vda) ali naj večkrat hodi sam na sprehod z njo, da tudi njega bolj sprejme kot avtoriteto ali imate kak drug predlog?

Lp tina

Aria, odgovor na vaše vprašanje sem prestavila v temo Vzgoja in šolanje z naslovom
Dominantna vloga skrbnika
Menim, da spada v drugo področje, ne pa med teme o dednih boleznih.

Zanima me kdaj je smiselno dati slikati komolce in kolke? Kaj pa preiskave za MDR1 in degenerativno mielopatijo? Kje se te opravi?